Kontakt Potrebujete vodiča?
Zgodovina mesta
Grajske zgodbe
Znamenitosti mesta
Znamenitosti okolice
Krajši izleti
Daljši izleti
Kolesarski izleti
Loška učna pot
 
 
Zadnja posodobitev:
16. Feb 2017
 

Zgodovina mesta


Tam kjer se Julijske Alpe spuščajo proti Ljubljanski kotlini, je pod vznožjem Škofjeloškega hribovja, pred več kot tisoč leti zrasla naselbina, danes imenovana Škofja Loka. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo škofjeloško ozemlje naseljeno vsaj od eneolitika dalje. V času velikega preseljevanja ljudstev se je tu naselil slovanski živelj, saj so imena naselij še pred podelitvijo ozemlja freisinškim škofom nosila slovanska imena.

Ob sotočju dveh rek se je tako pričela v naravnem središču Loškega gospostva razvijati naselbina Loka, za katero v zgodovinskih listinah zasledimo več imen, kot so: Lonca, Lonka, Loka in Lak. Današnje ime dobi Loka v 13. stoletju. Leta 1274 naselbina dobi mestne pravice in uporabljati se prične ime Bischoflack, razvijati pa se prične v bogato obrtno in gospodarsko središče.



Naravna terasa nad sotočjem Poljanske in Selške Sore in gričevnat svet Lubnika so omogočili gradnjo mogočnega srednjeveškega gradu, pod katerim je zraslo mesto, obdano z obrambnim zidom. Zaradi večje varnosti so leta 1318 mesto ogradili z obzidjem, v katerem je petero mestnih vrat. Na Kranclju, tik nad Škofjeloškim gradom, je stala v 12. stoletju zgrajena stolpasta utrdba, ki jo je potres 26. marca 1511 porušil do tal. Stolp je ostal v ruševinah, iz ostankov pa so pričeli graditi današnji škofjeloški grad.

S svojo tlorisno, prostorsko in vedutno podobo in s svojo bogato stavbno dediščino se tako Škofja Loka uvršča med najbolj ohranjene, zanimive in pomembne primere zgodovinsko - urbanističnega in arhitekturnega razvoja slovenskih mest. Leta 973 je nemški cesar Oton II. z dvema daritvama podelil freisinški škofiji z Bavarskega širše območje Škofje Loke, del Sorškega polja ter Selško in Poljansko dolino. Tako je mesto Škofja Loka postalo upravno, gospodarsko in kulturno središče velikega fevdalnega gospostva. Po letu 1803 so bile pretrgane vezi s Freisingom, ozemlje pa je bilo po 830 letih priključeno avstrijskemu komornemu ozemlju.

Ravno Sorško polje, ki se razprostira vzhodno od mesta, je nudilo dobre razmere za poljedelstvo, gričevnati svet Škofjeloškega hribovja pa za živinorejo in gospodarjenje z lesom. Mesto je s svojo naravno lego in vodno močjo omogočalo razne obrtne dejavnosti: mlinarstvo, žagarstvo, usnjarstvo, platnarstvo itd. V 15. stoletju se škofjeloški obrtniki povežejo v cehe. Njihove listine, pečatnike, izveske, bandere in cehovske skrinje hrani razstavljene Loški muzej.


Legenda: ZAMORC S KRONO
Ena od legend pripoveduje, da je zemljiški gospod Abraham doma z Bavarskega, s svojim služabnikom zamorcem, potoval po Poljanski dolini. V temni hosti sta naletela na velikanskega medveda. Knez Abraham je obstal, zamorec pa je nategnil lok ter medveda pokončal. Gospodar je slugo objel in dejal: Rešil si mi življenje služabnik. Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil. V zahvalo je dal v mestni grb naslikati glavo zamorca.

Na obodu pečata iz 14. stol. je napis: SIGILLUM CIVITATIS LOK - pečat mesta Škofja Loka.

Pečat mesta Škofja Loka

 

Beli december

Občina Škofja Loka

Facebook

Turizem Skofja Loka

Škofjeloški pasijon

Historial

Travel Slovenija

Registriraj svoj WEE racun

Spletko